O projektu READ-IN-CLUB

V projektu READ-IN-CLUB: READ-INg for CuLtUres across Borders (Branje za kulture čez meje) sodeluje šest partnerjev (CulturePolis, Helenski sklad za kulturo, iTSTudy, Društvo slovenskih pisateljev, Sršen Ivan – založba Sandorf in iED) iz petih različnih držav (Grčija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška in Ciper), izhaja pa iz potrebe po tem, da našo družbo opremimo z znanji in veščinami, nujnimi za hitro in nemoteno okrevanje po krizi. V READ-IN-CLUB literarna umetnost ter institucija knjižnih klubov in bralnih skupin skupaj z močjo digitalne tehnologije predstavljata močne spodbujevalce neformalnega učenja in dialoga ter ustvarjata podporno kulturno okolje, v katerem se ljudi spodbuja, da postanejo inovatorji in učinkoviti vseživljenjski učenci.

V tem okviru READ-IN-CLUB nagovarja poklicne delavce v knjižni industriji, ki organizirajo in usklajujejo delovanje bralnih klubov ali drugih izobraževalnih dejavnosti, povezanih z literaturo: to so literati, prevajalci, direktorji in predstavniki zasebnih in javnih knjižnic, moderatorji knjižnih in bralnih klubov, vodje založb in literarnih organizacij, založniki in uredniki.

CILJI

Cilji projekta so:

a) razvijanje medsektorskega načina sodelovanja, temelječega na vrednotah EU, ki jih ustvarja in prenaša literarna umetnost, 

b) reševanje izziva vgrajevanja izobraževalnega vidika bralnih klubov za socialno vključenost in medkulturni dialog v »digitalni, post-covidni program« deležnikov knjižne industrije,

c) usposabljanje koordinatorjev bralnih klubov z izboljševanjem njihovih didaktičnih znanj in digitalnih kompetenc, tako da postanejo »literarni mentorji« medkulturnega dialoga, 

d) razvijanje in izvajanje platforme digitalnega bralnega kluba, inovativnega gradiva za usposabljanje in vsebinskih metodologij za uspešno izpolnjevanje potreb koordinatorjev bralnih klubov in njihovih skupnosti ter njihovo opolnomočenje na vseh ravneh.

Temelji projekta Read-IN-Club so

Literatura in vrednote EU

Literatura je pomemben način ustvarjanja sveta, premišljevanja, krepitve, pa tudi ustvarjanja norm in vrednot, v skladu s katerimi živijo državljani (Baumbach, 2009).

Pomen literature pri obravnavanju in posredovanju najbolj temeljnih evropskih vrednot, kot so demokracija, človekove pravice, svoboda, spoštovanje, enakost, vključenost in strpnost, se je v EU oblikoval in uveljavil s pomočjo več pobud.

Reprezentativen primer je nagrada EU za literaturo (EUPL), katere cilj je zaščititi in promovirati bogato kulturno in jezikovno raznolikost EU, spodbujati skupne evropske vrednote in krepiti konkurenčnost naših kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.

V podobnem smislu je razvoju medkulturnega dialoga s pomočjo literature namenjena tudi Literature Across Frontiers (LAF), evropska platforma za literarno izmenjavo, prevajanje in razprave o politiki. Dejansko je »evropska literatura temeljni del naše kulturne identitete in s prevajanjem prispeva k ustvarjanju skupnega kulturnega prostora«, kot je dejal Valer-Daniel Breaz, romunski minister za kulturo in nacionalno identiteto, ob podelitvi EUPL leta 2019.

Bralni klubi kot okolje za vseživljenjsko učenje

Literarna umetnost in institucija knjižnih in bralnih klubov spadata v ustvarjalni in kulturni sektor (UKS) in močno pospešujeta neformalno učenje in dialog, zagotavljata svobodo izražanja, ustvarjalnost in inovativnost, spodbujata vključevanje ter odstranjujeta družbene in kulturne ovire.

Po Unescovi raziskavi (2019) je bolj verjetno, da podporna kulturna okolja, kot so knjižni klubi, spodbujajo ljudi, da izkoristijo priložnosti za uporabo in nadaljnje razvijanje znanj in veščin ter postanejo neodvisni in učinkoviti vseživljenjski učenci.

Izobraževalno kritična in družbeno bistvena vloga bralnih skupin je bila vedno očitna v akademskih študijah, kot je etnografska raziskava DeNel Rehberg Sedo (2002): V okolju knjižnega kluba lahko bralci zadovoljijo potrebo po povečanju znanja, gojijo ljubezen do knjige in tkejo skupne vezi.

Družbeni vpliv pandemije v UKS

UKS skupaj s knjižno industrijo spada v tiste segmente družbe, ki jih je kriza covida-19 najbolj prizadela: očitno je, da so bile knjižnice aprila 2020 zaprte praktično v VSEH evropskih državah (UNESCO, 2020).

Družbeni vpliv te krize je ogromen: medčloveška interakcija je prizadeta in državljani EU doživljajo »novo normalnost«, v kateri ostajajo doma in doživljajo splošno karanteno, kar postavlja evropske vrednote umetnosti in kulture za družbeno povezanost, vključenost, medkulturni dialog, sodelovanje skupnosti, razumevanje »drugega« in strpnost pred velik izziv.

Glede na navedeno in v okviru odziva programa Erasmus + na situacijo, ki jo povzroča covid-19, so cilji projekta READ-IN-CLUB:

  • razvijanje medsektorskega načina sodelovanja, temelječega na vrednotah EU, ki jih ustvarja in prenaša literarna umetnost,
  • reševanje izziva vgrajevanja izobraževalnega vidika bralnih klubov za socialno vključenost in medkulturni dialog v »digitalni, post-covidni program« deležnikov knjižne industrije,
  • usposabljanje koordinatorjev bralnih klubov z izboljševanjem njihovih didaktičnih znanj in digitalnih kompetenc, tako da postanejo »literarni mentorji« medkulturnega dialoga,
  • razvijanje in izvajanje platforme digitalnega bralnega kluba, inovativnega gradiva za usposabljanje in vsebinskih metodologij za uspešno izpolnjevanje potreb koordinatorjev bralnih klubov in njihovih skupnosti ter njihovo opolnomočenje na vseh ravneh.

Za izpolnitev teh ciljev so ciljne skupine, ki jih projekt neposredno nagovarja, poklicni delavci v knjižni industriji, ki organizirajo in usklajujejo delovanje bralnih klubov ali drugih izobraževalnih dejavnosti, povezanih z literaturo:

  • literati, prevajalci,
  • direktorji in predstavniki zasebnih in javnih knjižnic,
  • moderatorji bralnih klubov,
  • direktorji založb in literarnih organizacij, založniki, uredniki.

Končno je treba projekt izvajati transnacionalno, da podpremo vseevropska prizadevanja za okrevanje in razvoj UKS po krizi z ustvarjanjem kreativnih in inovativnih rešitev kot rezultata plodnega in močnega sodelovanja med različnimi organizacijami v EU. Poleg tega je transnacionalni pristop, ki ga spodbuja READ-IN-CLUB, izjemnega pomena zaradi svojega temeljnega pojma: medkulturnega dialoga med različnimi kulturami in nacionalnimi identitetami v združenem kontekstu Evropske unije. V tem duhu je transnacionalna komponenta READ-IN-CLUB usklajena z nedavno uvedenim Načrtom okrevanja za Evropo (2020) in »Strategijo za mednarodne kulturne povezave 2016«, ki prispeva k odzivu EU na pandemijo covida-19 in družbene izzive, ki jih so se pojavili.